Krediti so eden tistih finančnih produktov, s katerimi se prej ali slej sreča skoraj vsak. A ko človek prvič stopi v banko, hitro ugotovi, da kredit ni ena sama stvar, ni en podukt. Banke namreč ponujajo potrošniške, stanovanjske, avtokredite, poslovne kredite, namenske in nenamenske kredite, kredite z zavarovanjem in brez zavarovanja. Razlike med njimi niso samo v imenu, ampak se razlikujejo v tem, kaj je njihov namen, kako jih banka oceni, kako jih zavaruje in kakšno tveganje pri tem prevzame. Prav to tveganje je tisto, kar na koncu najbolj vpliva na oblikobanje obrestne mere.

V tem članku bomo pogledali, katere vrste kreditov obstajajo, zakaj so si med seboj tako različni, kako jih kot potrošnik lahko razumeš in nenazadnje odločiš kateri je zate najprimernejši. Cilj je, predstaviti različne bančne produkte in jih bolje razumeti.

Potrošniški / Gotovinski kredit: najbolj fleksibilen, a tudi najdražji

Potrošniški kredit je najpogostejša oblika kredita, ki ga ljudje vzamejo za vsakodnevne potrebe. Gre za kredit, ki je nenamenski in ga lahko uporabiš praktično za karkoli: počitnice, popravilo avta, nakup opreme, poplačilo drugih obveznosti ali preprosto za zapolnitev finančne luknje. Banka te pri tem ne sprašuje, za kaj boš denar porabil, kar je za kreditojemalca udobno, za banko pa predstavlja dodatno tveganje.

Prav zaradi tega tveganja so potrošniški krediti običajno najdražji. Banka ne ve, ali boš denar porabil za nekaj, kar bo povečalo tvojo finančno stabilnost, ali za nekaj, kar bo tvojo situacijo celo poslabšalo. Poleg tega potrošniški krediti običajno nimajo stvarnega zavarovanja. V primeru, da kredit ne bi bil poplčalan, banka zato nima zavarovanja oz. »predmeta«, ki bi ga lahko unovčila. Zato se zavarovanje pogosto izvede preko zavarovalnice, to pa tudi pomeni višje stroške.

Doba odplačevanja je razmeroma kratka, običajno med enim in sedmimi leti. Kratka doba pomeni višje mesečne obroke, to pa povečuje verjetnost, da bo kreditojemalec v težavah, če pride do spremembe njegovih prihodkov. Ta tveganja se zato odrazijo v višji obrestni meri. Potrošniški kredit je posledično smiseln, kadar potrebuješ denar hitro, ko je znesek relativno nizek in ko ne želiš ali ne moreš dati hipoteke.

Stanovanjski kredit: najcenejši kredit, a z najstrožjimi pogoji

Stanovanjski kredit je povsem druga zgodba, saj gre za kredit, ki ga ljudje najpogosteje jemljejo za nakup stanovanja ali hiše, gradnjo, adaptacijo ali refinanciranje obstoječega stanovanjskega kredita. To je kredit z najnižjo obrestno mero, a hkrati z najzahtevnejšimi pogoji.

Zakaj je tako ugoden? Ker je nepremičnina izjemno močno zavarovanje, banka pa ima na njej hipoteko, kar pomeni, da lahko v primeru črnega scenarija nepremičnino proda in poplača dolg. Tveganje je zato bistveno manjše kot pri potrošniškem ali avtokreditu.

Doba odplačevanja je dolga, pogosto 20, 25 ali celo 30 let. Daljša doba pomeni nižje mesečne obroke, kar zmanjšuje verjetnost neplačila, hkrati pa pomeni, da banka prevzame dolgoročno tveganje, zato zelo natančno preveri kreditojemalca, in sicer: njegove prihodke, stabilnost zaposlitve, kreditno zgodovino, obstoječe obveznosti in vrednost nepremičnine.

Stanovanjski kredit je smiseln, kadar kupuješ ali gradiš nepremičnino in želiš najnižjo možno obrestno mero. A pripraviti se moraš na spremljajoče stroške cenitve, notarja, vpis hipoteke in zavarovanje nepremičnine.

Avtokredit: ko je avto, ki je predmet nakupa hkrati tudi zavarovanje

Avtokredit je namenjen izključno nakupu vozila. V tem primeru banka natančno ve, za kaj boš denar porabil, kar že samo po sebi zmanjšuje tveganje. Poleg tega je avto tudi predmet zavarovanja. To poemni, da če pride do neplačila, ima banka možnost vozilo prodati in s tem pokriti del izgube.

Zaradi vsega naštetega je avtokredit običajno cenejši od potrošniškega. Obrestne mere so nižje, pogoji pa nekoliko strožji. Obvezno je kasko zavarovanje, saj banka želi zagotovilo, da bo avto v primeru nesreče popravljen ali izplačan. Doba odplačevanja je podobna kot pri potrošniškem kreditu, običajno od 3 do 7 leti.

Avtokredit je smiseln, kadar kupuješ vozilo in želiš nižjo obrestno mero, kot bi jo dobil pri potrošniškem kreditu. Je pa res, da je celoten postopek nekoliko bolj birokratski, saj je treba urediti vpis zavarovanja in kasko.

Leasing: ko ne kupiš, ampak uporabljaš

Leasing je posebna oblika financiranja, ki se pogosto uporablja pri nakupu vozil, strojev ali opreme. V osnovi gre za to, da predmet, ki se financira ne postane takoj tvoja last, ampak ga »najemno uporabljaš«, dokler ne odplačaš vseh obrokov. Pri finančnem leasingu predmet na koncu preide v tvojo last, pri operativnem pa ostane last leasing hiše, ti pa ga po izteku lahko vrneš ali zamenjaš.

Leasing je priljubljen predvsem zato, ker je postopek hiter, dokumentacije je manj, predmet financiranja pa je hkrati tudi zavarovanje. To pomeni, da je tveganje za financerja (banka, leasing hiša) nižje, zato so pogoji pogosto ugodnejši kot pri potrošniškem ali avtokreditu. Pri vozilih je leasing postal skoraj že standard, saj omogoča nižje začetne stroške, enostavno menjavo vozila in pogosto vključuje dodatne storitve, kot so zavarovanje, registracija ali vzdrževanje. Posebnost leasinga je, da predmet financiranja do konca odplačila ni tvoj, kar lahko vpliva na fleksibilnost, če bi ga želel prodati ali zamenjati predčasno.

Zeleni kredit: ugodnejše financiranje za energetsko učinkovite naložbe

Zeleni kredit je relativno nova, a hitro rastoča kategorija kreditov, ki jo ponujajo številne slovenske banke. Namenjen je financiranju okolju pirjaznih projektov, ki zmanjšujejo porabo energije ali povečujejo trajnost bivanja. Sem spadajo npr. toplotne črpalke, sončne elektrarne, izolacija, menjava oken, energetsko učinkovita prenova doma ali nakup električnega vozila.

Ker gre pri zelenih kreditih pravzaprav za naložbe, ki dolgoročno zmanjšujejo stroške gospodinjstva in imajo pozitiven vpliv na okolje, banke pri teh poslih pogosto ponudijo nižjo obrestno mero kot pri klasičnih potrošniških kreditih. Tveganje je manjše, saj so to naložbe, ki povečujejo vrednost nepremičnine ali zmanjšujejo stroške energije, kar izboljša finančno stabilnost komitenta. Postopek je običajno podoben potrošniškemu kreditu, le da moraš predložiti dokazila o namenu, npr. predračun za sončno elektrarno ali toplotno črpalko.

Zeleni kredit je smiseln, kadar želiš investirati v energetsko učinkovitost doma ali kupiti električno vozilo, hkrati pa želiš nižjo obrestno mero in boljše pogoje kot pri klasičnem nenamenskem kreditu.

Krediti za podjetnike: največ dokumentacije, največ tveganja

Krediti za podjetnike ali samostojne podjetnike so posebna kategorija. Banka pri teh kreditih ocenjuje ne samo osebno finančno stanje komitenta, ampak tudi poslovanje podjetja. Prihodki podjetnika so namreč lahko zelo nestabilni, kar pomeni večje tveganje za banko.

Zato so obrestne mere pogosto višje, dokumentacije pa je več, saj banka običajno zahteva bilance, razčlenitve bilančnih postavk, davčne obračune, poslovni in finančni načrt, denarne tokove, pogodbe s strankami in planski načrt, za zavarovanje pa se pogosto zahteva tudi osebno poroštvo. Doba odplačevanja je običajno krajša kot pri stanovanjskem kreditu, kar pomeni višje mesečne obroke.

Tak kredit je smiseln, kadar podjetje potrebuje kapital za rast, finančciranje obratnega kapitala, nakup opreme ali financiranje projektov, ki bodo prinesli prihodke. A podjetnik mora biti pripravljen na strožjo presojo in višje stroške.

Faktoring: ko podjetje proda terjatve za hitrejši denarni tok

Faktoring ni kredit, ampak posebna oblika financiranja, ki podjetniku omogoča takojšen dostop do denarja, vezanega v izdanih računih. Namesto da podjetnik čaka 30, 60 ali 90 dni, da kupec poravna obveznost, terjatev proda faktoring hiši ali banki, ki mu večino zneska izplača takoj, preostanek pa podjetnik prejme, ko njegov kupec dejansko poravna račun.

Glavna prednost faktoringa za podjetnika je promptno izboljšan denarni tok, saj mu ni treba čakati na plačila, zato lažje financira obratni kapital, plačuje dobavitelje, izplačuje plače ali investira v rast. Ker je zavarovanje posla pravzaprav sama terjatev, je tveganje za faktoring hušo ali banko nižje kot pri klasičnem podjetniškem kreditu, postopek je hitrejši, dokumentacije pa je manj.

Poznamo regresni in neregresni faktoring. Pri regresnem podjetnik jamči za neplačilo kupca, pri neregresnem pa tveganje neplačila prevzame faktoring hiša oziroma banka. Posledično je ta oblika financiranja dražja, a za podjetnika tudi varnejša. Prednost faktoringa je tudi v tem, da ima ta oblika financiranja izrazito pozitiven vpliv na bilančno strukturo, denarni tok in upravljanje obratnih sredstev, kar posredno izboljšuje tudi kreditno sposobnost podjetnika.

Zakaj imajo različni krediti različne obrestne mere

Obrestna mera ni nekaj, kar banka določi »po občutku«. Gre za rezultat cene denarja na medbančnem trgu in ocene tveganja ki ga banka določi za posel. Večje kot je tveganje, višja bo obrestna mera in obratno.

Pri potrošniškem kreditu je tveganje največje, ker ni zavarovanja in banka ne pozna namena. Pri avtokreditu je tveganje manjše, ker je avto zavarovanje. Pri stanovanjskem kreditu je tveganje najmanjše, ker je nepremičnina močno, stvarno zavarovanje. Pri podjetniških kreditih je tveganje spet večje, ker so prihodki podjetnika nepredvidljivi.

Poleg tveganja na obrestno mero vplivajo tudi drugi dejavniki, in sicer: doba odplačevanja, stabilnost prihodkov komitenta, kreditna oz. plčailna zgodovina, stroški zavarovanja, stroški odobritve in nenazadnje splošne razmere na finančnih trgih.

Kako izbrati pravi kredit

Najprej moraš jasno določiti namen. Če potrebuješ denar za različne manjše stvari, je potrošniški kredit najhitrejša rešitev, a tudi najdražja. Če kupuješ stanovanje, je stanovanjski kredit edina smiselna izbira. Če kupuješ avto, je avtokredit pogosto cenejši od potrošniškega kredita, vendar ga je pametno primerjati tudi z leasingom. Končna odločitev je pogosto odvisna od številnih podrobnosti posamezne ponudbe, saj cena ni vedno edini dejavnik.

Drugi korak je razumevanje zavarovanja. Močnejše zavarovanje pomeni nižjo obrestno mero. Hipoteka je najmočnejše zavarovanje, zato so stanovanjski krediti najcenejši. Zavarovanje pri zavarovalnici je šibkejše, zato so potrošniški krediti dražji.

Tretji korak je pogled na EOM (efektivno obrestno mero). Obrestna mera sama po sebi ne pove celotne zgodbe. EOM vključuje vse stroške kredita in pokaže, koliko kredit v resnici stane. Dve banki lahko imata enako obrestno mero, a zelo različno EOM, če ima ena višje stroške odobritve ali zavarovanja.

Četrti korak je primerjava izračunov oz. uporaba kalkulatorjev. Šele ko vidiš dejanski mesečni obrok, skupni strošek in vpliv dobe odplačevanja, lahko realno oceniš, ali si kredit lahko tudi privoščiš.

Nasvet za bralce FinPortala:

Najhitrejši workflow: (1) preveri svojo kreditno sposobnost, (2) izračunaj obrok s kreditnim kalkulatorjem, (3) primerjaj ponudbe še z EOM kalkulatorjem.

Zaključek

Različni krediti obstajajo zato, ker imajo različne namene, različna tveganja in različna zavarovanja. Banka pri vsakem kreditu oceni, koliko tveganja prevzema in temu prilagodi obrestno mero. Če razumeš logiko za tem, lahko izbereš kredit, ki je zate najprimernejši in najugodnejši.

FinPortal.si je ustvarjen prav zato, da ti pomaga razumeti te razlike. Ko razumeš, kako banke razmišljajo, postaneš močnejši pogajalec in bolj samozavesten komitent. In to je naš cilj: da greš v banko pripravljen, ne prestrašen.