Ko se v Sloveniji pogovarjamo o obrestnih merah, skoraj vedno govorimo o kreditih. To je logično, saj ko se EURIBOR dvigne, se dvignejo tudi mesečni obroki stanovanjskih posojil, kar ljudje občutijo neposredno in boleče. Manj očitno pa je, da rast EURIBOR-ja vpliva tudi na depozite in to pogosto precej bolj, kot si predstavljamo. Če dvig EURIBOR-ja za kreditojemalce pomeni breme, pa lahko ta ista sprememba za varčevalce pomeni priložnost.
Kaj je EURIBOR in zakaj vpliva na depozite
EURIBOR je cena denarja oz. obrestna mera, po kateri si evropske banke med seboj izposojajo denar. Ko raste, to pomeni, da se razmere zaostrujejo, da je likvidnost dražja in da banke postajajo previdnejše. V takšnem okolju se banke začnejo bolj zanašati na depozite gospodinjstev, ker so ti bolj stabilni, predvidljivi in relativno cenejši kot ostali viri. To bankam omogoča, da lažje vzdržujejo kreditno aktivnost in stabilnost bilanc, hkrati pa zmanjšujejo odvisnost od kratkoročnih in bolj volatilnih medbančnih virov.
Zakaj banke dvigujejo obrestne mere na depozitih
Ko se EURIBOR dvigne, postane zadolževanje bank na medbančnem trgu dražje. Če lahko banka od komitenta dobi denar za 1,5 %, je to pogosto boljše, kot da ga na trgu najema za 2 % ali več. Zato banke začnejo dvigovati obrestne mere na depozitih - ne zato, ker bi želele biti radodarne, ampak zato, ker jim to narekuje ekonomika.
Zakaj se obrestne mere na depozitih pogosto dvigujejo z zamikom
Obrestne mere na depozitih ne rastejo takoj, ko se dvigne EURIBOR. Eden od razlogov je struktura slovenskega bančnega trga: banke imajo več let presežke likvidnosti, veliko denarja pa je na računih na vpogled, kjer se ne obrestuje ali se obrestuje minimalno. Če banke depozitov ne potrebujejo nujno, jih tudi ne bodo lovile z višjimi obrestnimi merami.
Drugi razlog je psihološki: Slovenci redko menjamo banko in depoziti so “lepljivi”. Banke zato pogosto čakajo, da konkurenca naredi prvi korak. Ko ena banka dvigne obresti, druge sledijo, a vedno z zamikom.
Kdaj se začne pravo tekmovanje med bankami
Ko EURIBOR vztrajno raste, se prej ali slej začne dvigati tudi obrestovanje depozitov. Najprej pri manjših bankah, ki imajo večjo potrebo po likvidnosti. Velike banke sledijo, ko se razmere dovolj zaostrijo ali ko začnejo depoziti odtekati.
V takšnem obdobju se razlike med bankami običajno povečajo, zato se splača primerjati ponudbe. Nič ni narobe, če imaš račun pri eni banki, depozit pa pri drugi. Za hiter pregled ponudb uporabi primerjavo depozitov.
Strategija za varčevalce v obdobju rasti obrestnih mer
Za povprečnega varčevalca je obdobje rasti EURIBOR-ja lahko obdobje priložnosti. Največja napaka je, da vezavo skleneš predolgo. Če pričakuješ, da bodo obrestne mere v naslednjih mesecih ali letu rasle, potem 24-mesečna vezava danes morda ni najboljša odločitev. Bolj smiselno je izbrati 3- ali 6-mesečno vezavo, da lahko ob podaljšanju izkoristiš morebitne višje obresti.
Primer: koliko pomeni razlika v obrestni meri
Recimo, da imaš 10.000 €. Če danes dobiš 1,5 % obresti, boš po enem letu prejel 150 €. Če pa bo čez nekaj mesecev obrestna mera narasla na 2 %, boš za isto vezavo prejel 200 €. Razlika je 50 €. Pri 50.000 € je razlika že 250 €, pri 100.000 € pa 500 €. Za izračun svojega scenarija uporabi depozitni kalkulator.
Zakaj je denar na računu na vpogled pogosto najdražja odločitev
Druga pogosta napaka je, da ljudje pustijo denar na računu na vpogled, kjer se sploh ne obrestuje. Ce inflacija znaša 3 %, obresti na računu na vpogled pa 0 %, pomeni, da tvoj denar vsako leto izgubi 3 % vrednosti. To je tihi strošek, ki ga večina ljudi niti ne opazi, ker se ne pokaže na izpisku. Za bolj konkreten občutek, koliko te lahko to stane, uporabi kalkulator izgubljene obresti.